V novem letu nam je svoje videnje v selekciji U7 in v vrtcu podal David Križanič, trener naših najmlajših. Vas zanima kaj je povedal?
#zelenadružina
Leto 2021 je za igralce selekcije U7 bilo zanimivo. Selekcija se je zmanjšala, člani so prerasli selekcijo in prestopili v selekcijo U9. S pridnim delom, motivacijo in oglaševanjem, smo privabili nove otroke v naše vrste. Selekcijo smo postavili na noge in v jesenskem delu šteli kar zavidljivih 14 članov. Na to in na doseženo smo lahko ponosni, saj s tem, da se število povečuje dokazujemo, da smo na pravi poti.
Seveda je treba poudariti, da sta selekcija vrtec in u7 združeni, zaradi česar je treba treninge tudi prilagajati. Smo v času, ko nam nagaja Korona virus, kar je za nas trenerje, otroke in starše stresno, saj se je potrebno striktno in dosledno držati vseh določil oziroma navodil katere nam določajo. Treninge na prostem in v telovadnici izvajamo dvakrat tedensko, prav tako se udeležujemo turnirjev in lig v naši okolici. Kot sem že omenil smo v času, ko vladajo določeni ukrepi, ti ukrepi pa nas tudi prisilijo, da se odpovedujejo tekme, turnirji in tudi treningi.
S samim napredkom sem kot trener zelo zadovoljen. Vem, da se vedno da doseči še več, vendar mali koraki prinašajo zmage. Pri igralcih je videti velik napredek, pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj.
Napredovali so vsi, zato je težko izpostavljati posameznike. Začutili smo naelektrenost, borbenost in tekmovanje med otroci. Otrok mora ljubezen do nogometa in žoge začutiti, za kar pa so treningi zelo pomembni. Kot trener najbolj stremim k sami igri in pa zabavi na treningu, saj otrok skozi samo igro in »z norčijami« povezuje sistem nogometa in razvija njegove gibalne veščine, najpomembnejše pa je, da odrastejo in se razvijajo v pravo smer. Seveda ne smemo pozabiti na stike in odnose s starši.
Sam sem mnenja, da mora biti odnos trener-starš na najvišjem možnem nivoju, saj le tako pridobimo zaupanje, in lahko trener ohranja stik z otrokom, katerega mu starši zaupajo.
Na tekmah, ki smo se jih udeležili smo kazali znanje, katero je bilo prinešeno večinoma od »doma«. V vsaki naslednji tekmi oziroma turnirju se je opazil napredek, kjer so otroci upoštevali to, kar se učimo
in to tudi prenesli na igrišče. Kazali so borbenost, povezanost in sodelovanje.
V letu 2022 upam, da se stanje stabilizira oziroma, da nas Korona virus spet ne zajezi, saj se pri otrocih mlajših selekcij netreniranje hitro opazi. Želim si, prav tako stremim k temu, da se število
članov še poveča, da dober glas seže v deveto vas in da se bomo v letu 2022 lahko udeležili čimveč tekem, turnirjev in treningov, saj le tako otroci rastejo, napredujejo in se gibalno razvijajo.